-
1 brain
[brein]1) (the centre of the nervous system: an injury to the brain; ( also adjective) brain surgery; brain damage.) možgani2) ((often in plural) cleverness: a good brain; You've plenty of brains.) pamet3) (a clever person: He's one of the best brains in the country.) glava•- brainy
- brainchild
- brain drain
- brainwash
- brainwashing
- brainwave* * *I [brein]nounmožgani; figuratively pamet, razum, glavato blow out s.o.'s brains — ustreliti koga v glavoto crack one's brains — zgubiti glavo, ponoretito dash s.o.'s brain out — razbiti komu lobanjoto have s.th. on the brain — pretirano se zanimati za kaj, noreti za čimhis brain is a bit touched — ni čisto pri pameti, je nekoliko prismuknjento turn s.o.'s brains — zbegati kogabrain trust — skupina strokovnjakov s skupno nalogo; skupina strokovnjakov, ki odgovarja prek radiaII [brein]transitive verbrazbiti glavo, izbiti možgane -
2 button
1. noun1) (a knob or disc used as a fastening: I lost a button off my coat.) gumb2) (a small knob pressed to operate something: This button turns the radio on.) gumb2. verb((often with up) to fasten by means of buttons.) zapeti (z gumbi)3. verb(to catch someone's attention and hold him in conversation: He buttonholed me and began telling me the story of his life.) zadrževati* * *I [bʌtn]noungumb; botany popek; glavič; mlada gobicacolloquially not to have all one's buttons — ne biti čisto pri pameti(a boy in) buttons — livrirani sluga; sprevodnik dvigalanot worth a button — niti piškavega oreha vreden, zaničII [bʌtn]transitive verb(up) zapetifiguratively to button up one's mouth — molčati, ne ziniti besede -
3 composition
[kompə'ziʃən]1) (something composed, eg music: his latest composition.) skladba2) (the act of composing: the difficulties of composition.) skladanje, kompozicija3) (an essay written as a school exercise: The children had to write a composition about their holiday.) spis4) (the parts of which a thing is made: Have you studied the composition of the chemical?) sestava* * *[kɔmpəzíšən]nounsestavek, spis; esej; pesem, skladba; delo; odškodnina, poravnava; značaj; zmes, zlitina; sestavljanje, sestavina; umetna snov; dogovor; tiskarski stavek; military sporazum o premirju; kompromiscomposition book — vadnica; American zvezek -
4 onion
(a type of vegetable with an eatable bulb which has a strong taste and smell: pickled onions; Put plenty of onion in the stew.) čebula* * *I [ʌnjən]nounbotany čebulaaeronautics svetlobna raketa; slang Bermudčan; slang glava, buča; slang off one's onion — ne čisto pri pameticolloquially to know one's onion — spoznati se na svoj poselII [ʌnjən]transitive verbpodrgniti oči s čebulo, da se zasolzijo -
5 right
1. adjective1) (on or related to the side of the body which in most people has the more skilful hand, or to the side of a person or thing which is toward the east when that person or thing is facing north (opposite to left): When I'm writing, I hold my pen in my right hand.) desni2) (correct: Put that book back in the right place; Is that the right answer to the question?) pravilen3) (morally correct; good: It's not right to let thieves keep what they have stolen.) pošten4) (suitable; appropriate: He's not the right man for this job; When would be the right time to ask him?) primeren2. noun1) (something a person is, or ought to be, allowed to have, do etc: Everyone has the right to a fair trial; You must fight for your rights; You have no right to say that.) pravica2) (that which is correct or good: Who's in the right in this argument?) prav3) (the right side, part or direction: Turn to the right; Take the second road on the right.) desno4) (in politics, the people, group, party or parties holding the more traditional beliefs etc.) desnica3. adverb1) (exactly: He was standing right here.) točno2) (immediately: I'll go right after lunch; I'll come right down.) takoj3) (close: He was standing right beside me.) povsem4) (completely; all the way: The bullet went right through his arm.) popolnoma5) (to the right: Turn right.) desno6) (correctly: Have I done that right?; I don't think this sum is going to turn out right.) pravilno4. verb1) (to bring back to the correct, usually upright, position: The boat tipped over, but righted itself again.) zravnati (se)2) (to put an end to and make up for something wrong that has been done: He's like a medieval knight, going about the country looking for wrongs to right.) popraviti (krivico)5. interjection(I understand; I'll do what you say etc: `I want you to type some letters for me.' `Right, I'll do them now.') prav!- righteously
- righteousness
- rightful
- rightfully
- rightly
- rightness
- righto
- right-oh
- rights
- right angle
- right-angled
- right-hand
- right-handed
- right wing 6. adjective((right-wing) (having opinions which are) of this sort.) desničarski- by rights
- by right
- get
- keep on the right side of
- get right
- go right
- not in one's right mind
- not quite right in the head
- not right in the head
- put right
- put/set to rights
- right away
- right-hand man
- right now
- right of way
- serve right* * *I [ráit]nounpravica, pravo, pravičnost; veljavna (upravičena) zahteva; izključna pravica (to do, na); desna stran; desnica; prava stran, sprednja stran; plural pravo (normalno, dejansko, resnično) stanje stvari, resnica; redby right, of right — po zakonu, zakonito, pravzapravby right of — zaradi; na temeljuin right of (her husband) — v imenu (svojega soproga); s strani (svojega soproga)by right(s) — po pravici, z vso pravicoright and wrong — prav in neprav, pravica in krivicaright of redemption (repurchase) — pravica, prodano zopet nazaj kupitiright of way — prednost v cestnem prometu; pravica do prehoda (čez zasebno posest)the Right parliament desnica, konservativna strankathe rights and wrongs of a case — pravilna (resnična, dejanska) in napačna dejstva (stanje) primerawomen's rights — pravica žena, ženska enakopravnostto be in the right — imeti prav, imeti pravico na svoji strani, biti upravičento bring s.th. to rights — spraviti nekaj v red, ureditiit is my right to know — imam pravico, da vemto do s.o. right — ravnati s kom pravično (pravilno, korektno, dostojno)to give s.o. his right — dati komu njegovo pravicoto keep to the right — držati se desne, iti (voziti) po desni stranito put (to set) to rights — urediti, spraviti v redto stand on (to assert) one's rights — ne odstopiti od svojih pravic, vztrajati pri svojih pravicahto turn to the right — kreniti, zaviti na desnoII [ráit]adjectivepravi, pravilen; desni; točen, korekten, avtentičen, resničen; pravičen, pošten; primeren, umesten; zakonit; zdrav; normalen; mathematics pravi; politics ki pripada desnici, simpatizira s konservativno stranko; archaic prem, raven (le v: right line — premica, ravna črta)at right angles — pod pravimi koti, pravokotnoout of one's right mind, not right in one's head — ne čisto pri pravi (pameti)right back sport desni branilecright arm, right hand — desna roka (tudi figuratively)right side — prava stran, lice (blaga)a right turn — obrat na desno (za 90°)the right way — prava pot, pravi načinright oh! colloquially v redu! prav! dobro! prav tako! točno! seveda! se strinjam!right you are! — tako je! prav imate!all right! — (vse) v redu! prav! nimam nič proti!that's right! — tako je! pravilno!are you all right up there? — ste dobro nameščeni tam gori?are we on the right way? — ali smo na pravi poti?see if the brakes are all right — poglej, če so zavore v reduI was quite right in supposing... — čisto prav sem imel, ko sem domneval...is he quite right in his head (mind, senses)? — je on čisto pri pravi (pameti)?he is one of the right sort colloquially on je dečko na mestuto be as right as rain (as ninepence, as a trivet, as nails) — dobro se počutiti, biti zdrav ko riba; biti v najlepšem reduall came right — vse se je izvršilo, kot je bilo trebahave you got the right time? — imate točen čas? veste, koliko je točna ura?to get on the right side of s.o. — pridobiti si naklonjenost kake osebeto get it right — spraviti v red; pojasnitiI'll do him to rights — dal mu bom, kar mu greto know the right people — poznati prave ljudi, imeti (dobre) zvezeto put oneself right with s.o. — opravičiti se pri komI think it right that you should share the profits — smatram za pravilno (pravično), da ste deležni dobičkaIII [ráit]adverbprav, pravilno; premo, naravnost, direktno; desno; dobro, kot treba, zadovoljivo; popolnoma, čisto, zelo, temeljito; takojright off, right away American takoj, na mesturight ahead, right on — ravno, premo, naravnost (naprej)right turn! military na desno!right eyes! military pogled na desno!right well — zelo (dobro), celóRight Honourable British English ekscelenca (plemiški naslov za plemiče nižje od markiza)to come right in American iti naravnost noterto get s.th. right — pravilno, popolnoma razumetinothing goes right with me — vse mi gre narobe, nič mi ne uspehe hit right and left — udrihal je desno in levo, na vse stranito put (to set) right — spraviti v red, ureditito turn right — obrniti se, zasukati seIV [ráit]transitive verb & intransitive verbznova postaviti; vzravnati (se); popraviti (se); urediti (se); uravnati (se), spraviti (se) v ravnotežje; poravnati, popraviti (krivico, škodo); pomagati (komu) do njegove pravice, rehabilitirati (koga); nautical priti v pravi položajV [ráit]interjectionpravilno! tako je!right oh! colloquially prav! v redu! prav tako! točno! seveda! se strinjam! -
6 sense
[sens] 1. noun1) (one of the five powers (hearing, taste, sight, smell, touch) by which a person or animal feels or notices.) čut(ilo)2) (a feeling: He has an exaggerated sense of his own importance.) občutek3) (an awareness of (something): a well-developed musical sense; She has no sense of humour.) občutek, smisel4) (good judgement: You can rely on him - he has plenty of sense.) zdrav razum5) (a meaning (of a word).) pomen6) (something which is meaningful: Can you make sense of her letter?) smisel2. verb(to feel, become aware of, or realize: He sensed that she disapproved.) zavedati se- senselessly
- senselessness
- senses
- sixth sense* * *I [sens]nounčut, čutilo, občutek, čustvo; (zdrava) pamet, (zdrav) razum; smisel, pomen; sodba, mnenje; uvidevnost; plural razumnost, pametnost; bistrost; splošno naziranje ali mnenjethe sense of hearing — čut sluha, sluhcommon (good, sound) sense — zdrava pamet, zdrav razumin a sense — v nekem pogledu, nekakoliteral (figurative, proper) sense of a word — dobesedni (preneseni, pravi) pomen (neke) besedebe a man of sense! — bodi no pameten!are you out of your senses? — si ob pamet?, si znorel?to come to one's senses — priti k pameti, spametovati se; zavedati seshe had not the sense to turn off the gas — ni ji prišlo na pamet, da bi zaprla plinto make sense of s.th. — dati čemu smisel, razumeti kajit does not make sense — (to) nima nobenega smisla, to je nerazumljivoto recover one's senses — priti spet k pameti, spet se zavedetihave you taken leave of your senses? — si ob pamet? si znorel?talk sense! — govori pametno!II [sens]transitive verbzazna(va)ti, občutiti; nejasno se zavedati, slutiti; American colloquially razumeti, doumeti, dojeti, kapirati -
7 sound
I adjective1) (strong or in good condition: The foundations of the house are not very sound; He's 87, but he's still sound in mind and body.) zdrav2) ((of sleep) deep: She's a very sound sleeper.) trden3) (full; thorough: a sound basic training.) temeljit4) (accurate; free from mistakes: a sound piece of work.) brez napake5) (having or showing good judgement or good sense: His advice is always very sound.) pameten•- soundly- soundness
- sound asleep II 1. noun1) (the impressions transmitted to the brain by the sense of hearing: a barrage of sound; ( also adjective) sound waves.) zvok; zvočen2) (something that is, or can be, heard: The sounds were coming from the garage.) zvok3) (the impression created in the mind by a piece of news, a description etc: I didn't like the sound of her hairstyle at all!) podoba2. verb1) (to (cause something to) make a sound: Sound the bell!; The bell sounded.) zveneti2) (to signal (something) by making a sound: Sound the alarm!) (po)zvoniti3) ((of something heard or read) to make a particular impression; to seem; to appear: Your singing sounded very good; That sounds like a train.) slišati se; zdeti se4) (to pronounce: In the word `pneumonia', the letter p is not sounded.) izgovoriti5) (to examine by tapping and listening carefully: She sounded the patient's chest.) osluškovati•- soundlessly
- sound effects
- soundproof 3. verb(to make (walls, a room etc) soundproof.) zvočno izoliratiIII verb(to measure the depth of (water etc).) sondirati- sounding- sound out* * *I [sáund]nounzvok, zven, glas, šum; ton; slušaj, doseg sluha; figuratively vtis; pomen, smisel; obsolete sporočilo, naznanilothe sound of a bell — glas zvona, zvonjenjeI don't like the sound of it — to mi ni všeč, tu nekaj ne more biti v reduthere was much sound but little sense in his speech — njegov govor je bil poln donečih besed, a reven idejII [sáund]intransitive verbzveneti, doneti, razlegati se; figuratively zdeti se, delati vtis, slišati se; transitive verb music trobiti, pihati (v trobento); igrati (na glasbilo); napraviti, da nekaj zveni, se sliši; izgovoriti (glas); naznaniti z zvonom, s trobento (umik, alarm); naglasiti kaj; pregledati pravilnost (kolesa železniškega vagona) s trkanjem kladiva; preiskati, prcgledati (npr. pljuča) z osluškovanjem; objaviti, razglasitito sound s.o.'s lungs — osluškovati komu pljučato sound s.o.'s praises — peti komu hvaloit sounds as if he was keeping something back — to zveni, kot da nekaj prikriva (da ne pove vsega)it did not sound like his voice — ni bilo slišati, kot da bi to bil njegov glasto sound off American slang odkrito govoriti, pritožiti se; klicati imenato sound in — iti za; glasiti se naIII [sáund]1.adjective ( soundly adverb)zdrav, čil; nepoškodovan, neranjen, cel, dobro ohranjen, brez napake; nepokvarjen (o sadju); (o spanju) miren, trden, globok; krepak, poštén (o udarcih); (o ceni) zmeren, ki ustreza vrednosti blaga; pameten, trezen, pravilen (sodba itd.); osnovan, upravičen, temeljit, tehten (razlog); pravi; juridically veljaven zakonit; dobro premišljen, pameten; (o osebi) zanesljiv, zvest, pošten; (vedenje) pravilno, brez graje; economy soliden, zanesljiv; solventensound as a bell, as sound as a roach — zdrav kot ribasound advice — dober, poraben nasvetsound currency economy zdrava valutaa sound objection — utemeljen, tehten ugovorsound timber — zdrav, jeder lesis he quite sound in mind? — je (on) čisto pri pravi pameti?to get a sound whipping — biti pošteno našeškan (tepen);2.adverbtrdno, globoko; zeloto be sound asleep, to sleep sound — trdno, globoko spatiIV [sáund]1.nounmedicinesonda; nautical merjenje globine; nautical grezilo, svinčnica;2.transitive verb nautical(s svinčnico) meriti (globino), preiskovati (dno), določiti globočino vode (v ladijskem trupu); medicine preiskovati, pregledati (sečni mehur) s sondo; figuratively oprezno pretipati; sondirati mišljenje (kake osebe); intransitive verb meriti globočino; (o kitu) potopiti se do dnato sound s.o. on (about) — pretipati koga gledéto sound out s.o.'s views — skušati zvedeti stališča kake osebeV [sáund]nounmorska ožina; obsolete morski rokav; zoology ribji mehur; zoology sipa -
8 all
[o:l] 1. adjective, pronoun1) (the whole (of): He ate all the cake; He has spent all of his money.) ves2) (every one (of a group) when taken together: They were all present; All men are equal.) vsi2. adverb1) (entirely: all alone; dressed all in white.) čisto, popolnoma2) ((with the) much; even: Your low pay is all the more reason to find a new job; I feel all the better for a shower.) (toliko) bolj•- all-out
- all-round
- all-rounder
- all-terrain vehicle
- all along
- all at once
- all in
- all in all
- all over
- all right
- in all* * *I [ɔ:l]adjectivecel, ves, celotenall very cushy — udoben, prijetento be on all fours with s.o. — povsem se s kom strinjatiII [ɔ:l]adverbpopolnoma, čisto, docela, povsemall abroad — daleč razširjen, na širokoall along — nenehno, ves časall along of — zaradi, spričoall anyhow — nemarno, površnoall at once — nenadoma, nepričakovanoall right — v redu, dobro, prav, strinjam seall round — vse naokrog; figuratively vseall of a sudden — nenadoma, nepričakovanoIII [ɔ:l]nounvsi, vse, celotaabove all — predvsem, v prvi vrstiafter all — končno, navsezadnjeall along of — zaradi, spričobefore all — predvsem, v prvi vrstiall but — skoraj, domalafirst of all — v prvi vrsti, predvsemall the go — trenutno zelo priljubljen, modenfor good and all — končnoveljavno, za vselejall in — ves izmučen, utrujennot at all — sploh ne; prosim (kot odgovor na "thank you")all one — vseeno, enako; istoall over o.s. — domišljav; ves srečenall over the shop — v neredu, razmetanoto be struck ( —ali knocked) all on a heap — biti zelo presenečen, prepadenall talk and no cider — prazne marnje, besedičenje, čenčeall's well that ends well — konec dober, vse dobrowhen all is done — končno, na koncu koncev -
9 there
[ðʌ/ə]1.adverbtam, tamkaj; tu, tukaj; figuratively takoj, précej; tja; v tem (pogledu)there and then — takoj, précej, na mestuhere, there and everywhere — vsepovsodneither here nor there — ne tu ne tam, figuratively nepomembenfrom there — od tam, od todthere it is! — v tem je težava! to je tisto! tako je s stvarjo!there you are! — (vidiš) kaj sem ti rekel! zdaj pa imaš!I have been there before slang to že vse vemto have been there — slang dobro se spoznatiall there — colloquially pameten, preudaren, prisebento get there — slang doseči kaj, uspetiput it there! — postavi (daj) to tja!; figuratively udari(te) v roko! (v znak sporazuma);2.(oslabljeno) tam, tu (se ne prevaja: pred neprehodnimi glagoli često brezosebno)there is — je, se nahajathere are — so, se nahajajothere arises the question... — nastaja vprašanje...there comes a time when... — pride čas, ko...will there be any lecture? — ali bo (kako) predavanje?what is there to do? — kaj naj storimo?there were many cases of influenza — bilo je mnogo primerov gripe;3.interjectionglej! no! na!; pomiri se!there! — no, no, pomiri se! bodi no dober (priden, spodoben)!don't cry! — no, no, ne jokaj!there now! — glej ga noso there! — zdaj pa imal! zdaj pa je dovolj!there, didn't I tell you? — na, ali vam nisem rekel?there, it is done! — na, pa je narejeno!there's a good girl! — bodi dobra, pridna deklica (in podaj mi knjigo)!; dobra deklica si, tako je prav (ker si mi podala knjigo)! -
10 slate
I [sleit] noun1) ((a piece of) a type of easily split rock of a dull blue-grey colour, used for roofing etc: Slates fell off the roof in the wind; ( also adjective) a slate roof.) skril(avec)2) (a small writing-board made of this, used by schoolchildren.) tablica iz skrilaII [sleit] verb(to say harsh things to or about: The new play was slated by the critics.) sesuti, raztrgati* * *I [sléit]1.noun(glinasti) skril(avec); (šolska) tablica iz skrila; ploščica iz skrila za kritje streh; American politics predvolilen seznam (kandidatov)a clean slate figuratively čista, neoporečna preteklostto clean the slate — zbrisati z gobo (tablico), figuratively razčistiti stvar, figuratively osvoboditi (znebiti, otresti) se obveznosti, odreči se tujim obveznostim do sebethere is a slate loose in his roof, he has a slate loose slang on ni čisto pri pravi pameti, manjka mu eno kolesce (v glavi);2.adjectiveškriljast, škriljaste barve;3.transitive verbpokriti (streho) s ploščicami iz skrila; napisati na (skrilasto) tablico; odstraniti dlako (s kože); American colloquially predložiti koga za kandidataII [sléit]transitive verbslang pretepsti; figuratively ošteti, ozmerjati, grajati; močno, ostro kritizirati -
11 timbered
[tímbəd]adjectivetesán, zgrajen iz lesa; gozdnathis grain is ill timbered — figuratively on ni čisto pri pravi (pameti) -
12 reason
I [ri:zn]nounrazlog, vzrok, povod, motiv; argument, utemeljitev; um, razum, razumnost, razsodnost, uvidevnost, razumevanje, logika; juridically pravica (za kaj); glavni razlog; kar je prav in pošteno, upravičenost, usmerjenost; logic premisa nekega dokaza; sposobnost ustvarjanja zaključkov, sklepov na podlagi premisbereft of reason — blazen, norfor the reason that — zaradi tega (iz razloga), kerin (all) reason — z (vso) pravico, kot je pravično, upravičeno, v mejahwithout rhyme or reason figuratively brez glave in repa, nesmiseln, bedastto bring s.o. to reason — spraviti koga k pameti, spametovati kogaI will do anything in reason — napravil bom vse, kar se mi bo zdelo pametnoto give, (to show) reason — dati povodto have reason archaic prav imetito listen to reason, to hear reason — dati se poučiti, prepričati, poslušati nasvet, priti k pametiI saw reason to interfere — zdelo se mi je prav, da se vmešamit stands to reason that... — jasno je, da...there is reason in what you say — pametno (premišljeno) je, kar govorišII [ri:zn]1.intransitive verbrazmišljati (about, of, on o), modrovati, rezonirati, umovati, razumno ali logično misliti; sklepati ( from iz); soditi, razsojati (on o); diskutirati, debatirati ( with z)to reason about — razmišljati o, diskutirati oto reason with oneself — modrovati pri sebi;2.transitive verbdiskutirati, debatirati, razpravljati (o čem), pretresati, razlagati; utemeljiti, motivirati; (logično) premisliti (često up); razumno, logično izraziti ali formulirati; sklepati, priti do sklepa; z argumenti koga odvrniti ( out od); z razlogi napeljati, pregovoriti koga ( into k)I reasoned him out of his resolution — pregovoril sem ga, da je opustil svoj sklepto reason oneself into sth. figuratively zapičiti, zagristi se v kajto reason s.o. into — pregovoriti koga k (da kaj napravi)
См. также в других словарях:
pámet — i ž (á) 1. sposobnost dojemati, razsojati, ravnati glede na izkustvo: otrok pri tej starosti še nima dovolj pameti za tako odločitev; ravnal je, kot bi bil brez pameti; ima večjo srečo kot pamet, več sreče kot pameti / ekspr.: to mu narekuje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kràj — krája m (ȁ á) 1. del zemeljske površine, naseljen tako, da tvori zaključeno celoto: kraj ima veliko prebivalcev; preimenovati kraje; v tem kraju je več let služboval; odročen kraj; ekspr. prijazen kraj / bežal je iz kraja v kraj / domači, rodni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
príti — prídem dov., prišèl prišlà prišlò tudi prišló, stil. príšel príšla (í) 1. premikajoč se v določeno smer začeti biti a) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel; komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kônec — 1 nca m, mest. mn. stil. koncéh (ó) 1. del, predel, prostorsko najbolj oddaljen od a) izhodišča, začetka: konec njive prerašča plevel / konci brkov so mu silili v usta; odgriznil si je konec jezika / konec knjige je zelo zanimiv / pes ima na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prihájati — am nedov. (ȃ) 1. premikajoč se v določeno smer začenjati biti na kraju bližje komu: tiho, nekdo prihaja; videl je prihajati skupino vojakov; po cesti prihajata dve ženski; hitro, tiho prihajati / zaletel se je v avtomobil, ki mu je prihajal… … Slovar slovenskega knjižnega jezika